Svetovno prvenstvo v gorskem teku in trail teku 2023

Prvenstvo je bilo v Innsbrucku-Stubaiu in je bilo del 10-dnevnega tekaškega festivala na avstrijskem Tirolskem. Priprave na svetovno prvenstvo v gorskem teku in trail teku so bile dolgotrajne.

Prvenstvo je bilo vrhunec tamkajšnjega desetdnevnega gorskega in športnega festivala. Organizatorji so pred svetovnim prvenstvom pričakovali približno 5000 športnikov iz več kot 60 držav.

Športniki z vsega sveta so se za medalje potegovali v štirih različnih tekmovanjih – vertikalnem, kratkem, dolgem in klasičnem gorskem teku.

Tekači so se borili za medalje na zahtevnih in svetovnega prvenstva vrednih progah v Kalkkögelnu, ob vznožju vrha Elfer s pogledom na ledenik Stubai in na Nordkette.  

To je bila simbioza urbanega šarma in doživetja narave v kombinaciji s trajnostnim športnim dogodkom, in to je še pomagalo pri doživljanju svetovnega prvenstva.

Kratka analiza Svetovnega prvenstva v gorskem teku 2023

Na krajših razdaljah so prevladovali tekači iz vzhodne Afrike, kar glede na visoko nadmorsko višino, na kateri dosledno trenirajo, ne bi smelo biti presenečenje.

Zmagovalka teka v vzponu pa je prišla iz Avstrije, kar je domačim navijačem dalo veliko razlogov za veselje.

Na razburljivem teku, ki je obsegal 3121 višinskih metrov na 45,2 kilometrih od Innsbrucka do Neustifta im Stubaital, je Norvežan Stian Angermund s časom 4:19:00 drugi dan svetovnega prvenstva v gorskih tekih in trail teku ubranil naslov prvaka na kratkih progah.

Angermund je zmagal pred Britancem Thomasom Roachom in Italijanom Lucom del Perom. Angermund in Roach sta kmalu po startu v središču Innsbrucka prevzela vodstvo, prve kilometre sta tekla v trojici z Roachovim rojakom Jonathanom Albonom, nato pa se je Angermundu uspelo odlepiti. Proga do Kalkkögla vodi po spolzkih snežnih poljanah, Angermundu pa je uspelo povečati prednost na več kot minuto in pol.

Za  trenutek se je zdelo, da bi se lahko dirka ponovno izenačila, ko je Angermund tik pred najvišjo točko poti pri koči Starkenberger upočasnil tempo do hoje. Na spustu, ko se je Angermund prebijal skozi plazovne  ovire do Neustifta, je ponovno pospešil in uspel zadržati tekmece, tako da se je lahko brez pritiska spustil po zadnjih ovinkih do Neustifta in uspešno ubranil naslov s Tajske.

Roach je ciljno črto prečkal 2:18 minute pozneje in s časom 4:21:18 zasedel drugo mesto, s čimer je prehitel Luco del Pero, ki je s časom 4:22:04 zaostal celo za njim.

Na daljših razdaljah tekmovanja, 40- in 80- kilometrov, so v celoti prevladovali evropski tekači. Vsa tri prva mesta so zasedli tekmovalci iz evropskih držav, zlasti iz alpskih držav.

Pomembno je, da so trije od štirih zmagovalcev prišli iz Francije, medtem ko je bil eden iz Norveške.

Na moški tekmi je Francoz Roubiol zmagal na dolgem trailu, ki se je odvijal na kraljevskih 86,9 kilometra in 6500 višinskih metrih vzpona. Triindvajsetletnik je premagal Italijana Andreasa Reitererja, ki je kot drugi prečkal ciljno črto, tretji pa je bil Slovak Peter Frano.

Med moškimi je ekipni naslov osvojila Francija pred Združenimi državami Amerike, ki jim je sledila Italija. Prvo peterico na ekipni lestvici dopolnjujeta Švica in Romunija.

Marion Delespierre je zmagala v disciplini dolgi trail med ženskami in pripeljala Francijo do zmage v ekipnem naslovu pred Nemčijo na drugem in Italijo na tretjem mestu. Združene države Amerike so bile četrte, Norveška pa peta.

Podobno kot pri vertikalnem teku so bili tudi pri teku navzgor in navzdol močno prisotni tekači iz vzhodne Afrike, čeprav sta prvi dve mesti na ženskih stopničkah zasedli atletinji iz ZDA in Švedske.

Grayson Murphy iz Združenih držav Amerike je s časom 64:29 zmagala na ženski gorski klasiki, premagala pa je Švedinjo Tove Alexandersson, ki je tekmo končala s časom 65:26.

Med moškimi je zmagal Leonard Chemutai iz Ugande, ki je s časom 56:14 premagal Kenijca Philemona Kiriaga, ki je tekel 56:22 in zasedel drugo mesto.

Osem zmagovalcev na svetovnem prvenstvu v gorskem teku in trail teku 2023 v Innsbrucku-Stubaiu je bilo iz naslednjih držav: Francija s tremi zmagovalci, Kenija, Avstrija, Norveška, Uganda in Združene države Amerike s po enim zmagovalcem.

Na prvenstvu je nastopil tudi naš ambasador Timotej Bečan. Svoje vtise je na Facebooku strnil takole:

“Innsbruck sem zapustil z mešanimi občutki. Na obeh tekmah nisem bil pravi jaz, z razliko, da sem na klasični preizkušnji “gor-dol” izvlekel boljši rezultat, predvsem po zaslugi zrele taktike, sicer pa sem bil ravno tako brez moči. Dva dni po prihodu domov sem znova zbolel, dobil vročino, kar je pokazatelj, da žal nisem 100-odstoten in da me je stres prvenstva dodobra izčrpal.

Konkurenca je bila po moji oceni najbolj ostra doslej, zato že pred samim prvenstvom sploh nisem imel nikakršnih pričakovanj glede uvrstitve, tekmi sem si želel le zaključiti s spodobnim zaostankom in dobrimi občutki.

Morda zveni, kot da le “jamram”, vendar v tek vložim res veliko časa in energije, zaradi tega odtrgam čas družini in tudi spanju, saj želim biti na visokem nivoju. Seveda to počnem z veseljem, vendar vsako takšno priložnost je škoda zapraviti. Vsekakor to jemljem kot neizbežen del do večjega napredka.

Da opišem še lepe trenutke, ki jih ni manjkalo. Bili smo nastanjeni v zelo lepem hotelu sredi krasne doline Stubaital. Za razliko od “šundra” v Innsbrucku, smo lahko uživali v zvokih in lepotah narave. Brezplačne karte so nam omogočalo koriščenje gondol po celi dolini, kar je olajšalo marsikaj, poleg tega pa smo spoznali veliko visokogorskih kotičkov.

Sama organizacija je imela tako pozitivne, kot tudi negativne plati. Najbolj me je navdušila medijska pokritost tekem, saj so usklajeni snemalci omogočili prenos dogajanja v živo. Bilo je tudi nekaj spodrsljajev, a verjamem, da bodo slednji v prihodnosti vse manj pogosti. Vsi se učimo, tudi organizatorji.

Največje presenečenje zame je bil obisk moje družine, torej Jasmine, Elija in Emanuela, ter mojih staršev. Niti malo nisem posumil, da se bodo pripeljali 500 kilometrov daleč, da me podprejo in navijajo zame. Obiska sem bil res vesel, ravno zaradi tega pa sem se v soboto odrezal bolje.

Kakorkoli, prepričan sem, da bom kmalu na zeleni veji, saj me neuspeh ne zlomi, čeprav razočaranje ni majhno.

Sledi tudi obilo vlogov in blogov, kjer boste lahko spoznali ozadje letošnjega svetovnega prvenstva.

Sedaj pa k nabiranju moči za nove uspeh.”

Zelo lepo so v Sloveniji prvenstvo spremljali na spletni strani gorski-teki.si in na www.facebook.com/Slomaraton;  vsi, ki imate radi gorske in trail teke, lahko tam najdete tako uvrstitve Slovence kot tudi impresije z veličastnega dogodka, kjer naša država seveda nikoli ne manjka.

Ker so gorski in trail teki pri nas za marsikoga že dolgo način življenja in ker imamo radi naravo.

Zato:  Bravo, naši!