30. obletnica državnega prvenstva v gorskih tekih

Dobili smo novega gorskega prvaka in veseli smo, da smo z Merrellom skupaj z njim v isti zgodbi. Bravo, Timotej!

Zgodovina gorskih tekov

Morda pa se pred opisom njegove zmage malo zazrimo v zgodovino. Da bomo vedeli, da gorski teki niso kar tako.Začelo se je, ko govorimo o naši državi Sloveniji,   novembra leta 1991, ko je bilo v Drežnici prvo državno prvenstvo Slovenije v gorskih tekih. Če govorimo o gorskih tekih na področju naše domovine, so se v prejšnji državi v sedemdesetih letih na področju Slovenije  pojavljajo prvi “gorski teki” v Podbrdu 1974, na  Jošt, Vršič, Šmarna gora v letu 1979, v Mojstrani  se je teklo leta 1983, pa tudi v Drežnici.Gorski teki seveda niso stari nekaj desetletij, niti ne zgolj nekaj stoletij. Samo  mimogrede: prva zapisana omemba gorskega teka je iz leta 1040 – škotski kralj Malcom je osebnega kurirja izbral s pomočjo preskusa na tekmovanju v gorskem teku. Seveda so potem, čez stoletja, prišla državna prvenstva, kot je bilo to naše v Cerknem – prvo v Evropi pa so pripravili Italijani davnega leta 1949.

Tri desetletja grizenja kolen v hrib

No, zdaj tudi Slovenci s ponosom lahko govorimo že o jubilejnem, 30. prvenstvu, ki je bilo v Cerknem konec julija. Tek iz Cerknega na Porezen je štel za 30. državno prvenstvo v gorskih tekih v disciplini navkreber.

Gorski tek, pravijo tisti, ki iščejo odtenke njegove filozofije,  pomeni odstraniti varnostno mrežo, udobje, lahkotnost in včasih celo pomoč drugih – pomeni odstraniti vse to in se vprašati, ali ste dovolj močni, da boste nadaljevali, ali ste dovolj predani, da prenesete bolečino, ali ste dovolj disciplinirani, da boste še naprej napredovali – to je nekakšno neprecenljivo trpljenje.To so odločitve, ki nas ohranjajo poštene in nam pomagajo označiti naše meje. Te odločitve  pomagajo, da svoje misli in čustva spoznavamo že  na daleč. Gorskim tekačem ni treba živeti realnosti drugih, zato  je nekaj osvobajajočega v tem, da v gorskem teku živijo nekakšno svojo lastno surovo realnost. Bolečina tekače  prizemlji in poveže z naravo. Izposojene misli.

Lahkotnost, s katero teče Timotej Bečan

Človek, ki je na Slovenskem v zadnjih desetletjih na gorski tek naredil ogromno glede približevanja javnosti skozi medije, je Metod Močnik. Takole je zapisal o zmagovalcu na spletni strani gorski-teki.si:»Počutim se kot bi zmagal na svetovnem prvenstvu,« je bila močna izjava Timoteja Bečana. Ni mislil novega naslova državnega prvaka, to je njegov že peti v nizu. Šest let je nepremagljiv. Mislil je predvsem na lahkotnost v teku, ki jo je želel po nizu težav, ki so ga malce zavrle pri uresničevanju visoko zastavljenih mednarodnih ciljev.

V primerjavi z zmagovalnim časom prve izvedbe je tekač KGT Papež časovno znamko teka Cerkno – Porezen premaknil za več kot sedem minut. »Trasa je izjemno lepa in predvsem tekaška, » je pot s središča Cerknega do vrha Porezna opisal Bečan. »Čudovit je bil jutranji pogled z mesteca na vrh Porezna, vmes pa 1300 metrov višinske razlike. Videti je bilo tako daleč.«

Timotej Bečan teče v Merrellovih tekaških copatah, pot do vrha pa je zmogel v 53:39. Uradni čas, 55:10, piše Metod Močnik, je merjen pri koči na Poreznu, kar 300 metrov dlje. Minuta in pol do dve minuti je tudi orientacijski čas, ki ga je vsak od tekačev in tekačic potreboval več, kot je bila sama pot do vrha 1630 metrov visoko na cerkljanski razglednik.Tudi Metodu je treba reči hvala za vse, kar je storil za gorski tek.

Za tiste, ki bi tekli v Merrellu

Gorskega teka se v dobri obutvi, kot je Merrellova,  z dobro voljo in redno vadbo lahko loti vsakdo.Filozofija gorskega teka je lahko preprosta, to pomeni, da temelji na časovnem dejavniku, kako čim hitreje priti v cilj po določeni poti. Je pa tudi drugačna in prav to je tisto, kar nas lahko zvabi v Merrellove tekaške copate.

Gorski tej je posebna zgodba in gorski tekači so posebni ljudje. Tekmuje se drugje in drugače.»Pri gorskem teku ni ogromnih navijaških skupin, ki iščejo vznemirjenje in športni spektakel ali pa zanesenjakov, ki jih privlačijo nevarni, ekstremni športi. Prav zaradi teh dejstev ta športna panoga ne privlači sponzorjev, saj medijsko ni tako zanimiva. Gorski teki v Sloveniji še vedno napredujejo in sledijo svetovnim trendom. Število tekem in tekmovalcev, ki se želijo preizkušati v tej zanimivi atletski disciplini, narašča.« Tako je v svojem diplomskem delu na Fakulteti za šport napisala Nataša Žebaljec.

In teči  je dobro, saj se ljudje iz dneva v dan bolj zavedamo, kako pomembno je skrbeti zase. Tudi, če je to nekaj stran od oči širše javnosti.